ZAJEDALCI, ki se najpogosteje pojavijo pri psih in mačkah

Različni zajedalci se pri psih in mačkah pogosto pojavljajo zaradi značilnega življenskega sloga le-teh. Glede na mesto, kjer zajedajo, jih delimo na notranje in zunanje parazite.

Notranji zajedalci

Gliste

Večina glist parazitira v črevesju psov in mačk,glista kjer se hranijo z napol prebavljeno hrano. Nekatere vrste se naselijo v dihalih ali obtočilih. Odrasel zajedalec je valjast, bele barve, dolžina je odvisna od vrste. Običajno se živahno premikajo.

Žival se okuži z jajčeci, ki se izločajo z iztrebki obolelih živali. Jajčeca so mikroskopsko majhna in jih s prostim očesom ne vidimo. Ugotavljamo jih s posebnimi metodami v laboratoriju. Nahajajo se vsepovsod v okolici okuženih psov in mačk, lahko tudi na dlaki. Ker naše živalce zelo rade vohljajo naokrog, vedno obstaja možnost, da zaužijejo jajčece. V gostiteljevih prebavilih se preko nekaj vmesnih faz kmalu razvije odrasla glista. Ko spolno dozori, začne tudi sama proizvajati jajčeca.

Kako opazimo, da ima naša žival gliste?
Pri manjši invaziji ne bomo opazili nobene spremembe. Dokažemo lahko le jajčeca z laboratorijsko diagnostiko. Ko število parazitov naraste, začne žival izgubljati težo kljub nespremenjenemu ali celo povečanemu apetitu. Spremeni se tudi kvaliteta dlake, zaradi slabše odpornosti pa so naši ljubljenčki bolj dovzetni za različne bolezni. Pri zelo močni invaziji opazimo odrasle zajedalce v iztrebkih, žival jih lahko tudi izbruha. Včasih so prisotne tudi prebavne motnje.

Glistavost je še posebno nevarna pri mladičih. Glistavi mladički imajo značilno napet trebušček, ostalo telo pa je mršavo. Največkrat se okužijo že v gnezdu od mame. Pri zelo mladih mucah in kužkih je bolezen pogosto smrtna.

Z glistami se lahko okuži tudi človek! Okužba poteka enako kot pri živalih, zato so najbolj izpostavljeni otroci.

SRČNA GLISTA, dirofilaria immitis je zajedalec, ki se naseli v pasjem krvožilnem sistemu. Prenaša se z vrsto komarja, ki živi v toplejših krajih (mediteran), zaradi vse višjih temperatur pa se ta lahko pojavi tudi drugod pri nas. Zajedalci poškodujejo srce in ožilje psa, bolezen se konča s smrtjo živali.

Trakulje

Trakulje parazitirajo v črevesju psov in mačk, trakuljana črevesno sluznico se pripenjajo s posebnim organom na glavi. Hranijo se s črevesno vsebino. Odrasel zajedalec ima sploščeno, segmentirano telo, nekatere vrste lahko dosežejo dolžino enega metra ali več.

Z iztrebki obolelih živali se izločajo jajčeca, lahko pa tudi celi odrivki (segmenti) trakulje, ki so polni zrelih jajčec. Te odrivke lahko opazimo s prostim očesom kot male, ploščate, bele koščke, ki se raztezajo in krčijo. Nahajajo se v iztrebku ali pa na dlaki živali, v okolici ritke. Jajčeca niso vidna s prostim očesom in jih ugotavljamo le laboratorijsko. Okužba poteka direktno z zaužitjem jajčeca ali pa preko vmesnega gostitelja. Različne vrste trakulj imajo značilne razvojne kroge in celo paleto vmesnih gostiteljev (prežvekovalci, prašiči, bolhe, tudi človek!). Bolhe so pogosti prenašalci trakulje! Ko se v gostiteljevih prebavilih razvije odrasel zajedalec, se pripne na črevesno sluznico, ki jo pri tem tudi poškoduje. Trakulja neprestano raste, ko v končnih odrivkih dozorijo jajčeca, se ti odcepijo in izločijo skupaj z iztrebki.

Kako opazimo, da je naša žival trakuljava?
Znaki so enaki kot pri glistavosti. Če živali dvignemo rep, lahko včasih opazimo odrivke, ki se premikajo po dlaki. Iztrebkom je lahko občasno primešana kapljica krvi. Mladički so na trakuljavost še posebno občutljivi.

S trakuljami se lahko okuži tudi človek!

Kako lahko odpravimo notranje zajedalce?
Glistavost in trakuljavost pri psih in mačkah zatiramo predvsem s preventivo. Na trgu so raznovrstni pripravki proti notranjim zajedalcem, tako lahko vsak lastnik izbere tistega, ki je za njegovega ljubljenčka najustreznejši.
Tablete
so najširše uporabljane, pa tudi zelo učinkovite, če smo jih dali pravilno. Zadostuje že enkratno dajanje, količina tablet pa je odvisna od telesne teže. Nekaterih tablet ne smemo dajati mačkam, saj so namenjene izključno za pse! Delujejo na gliste in trakulje.
Paste
so primerne predvsem za mladiče v prvih tednih življenja. Ustrezno količino določimo glede na telesno težo živali, pri nekaterih vrstah past moramo odmerek ponavljati 3 dni zaporedoma, sicer ne učinkujejo na trakuljo. Pasto običajno stisnemo kar v gobček, upornim mucam jo lahko nanesemo na tačko, saj jo bodo kasneje same očistile z jezikom.
Ampule
so čudovite predvsem zaradi enostavne uporabe.

sredstva za odpravljanje notranjih zajedalcev

Žal je večina tovrstnih pripravkov namenjena zunanjim zajedalcem, tisti ki so kombinirani, pa delujejo le na gliste, ne pa tudi na trakuljo. Posebej za muce pa so izdelali ampule, ki delujejo izključno na gliste in trakulje. Tako lahko tudi najbolj težavne mačke zlahka zaščitimo pred notranjimi zajedalci. Vsebino ampule nanesemo na kožo.

Če se odpravljamo s svojim kužkom na morje, ga pravočasno zaščitimo pred Dirofilariozo (srčna glista) s posebnimi ampulami, ki uspešno preprečujejo to bolezen.

Kako pogosto je potrebno žival razglistiti?
Odrasle pse in mačke preventivno razglistimo vsake 3 do 4 mesece (3 do 4-krat letno). Priporočjivo je, da damo antiparazitike živali pred vakcinacijo, zato vsako leto dobimo tablete ob rednem cepljenju psov proti steklini. Sami pa poskrbimo za to, da bo naš kuža razglisten najmanj vsake 4 mesece.

 

Mladiče prvič razglistimo v starosti 3 tednov, nato do šestih mesecev ponavljamo vsak mesec, od šestih mesecev do enega leta pa vsake dva meseca. Priporočljivo je preventivno razglistiti tudi psico (mamo).

Pri tisti živali, kjer smo opazili močno invazijo z notranjimi zajedalci, odmerek antiparazitika ponovimo čez 14 dni.

Zunanji zajedalci

Bolhe

Bolhe so zelo razširjeni insekti, ki jih najdemo na koži psov bolha na macki
in mačk. Njihovo telo je bočno sploščeno, rjave barve.
S svojimi dolgimi zadnjimi nogami se hitro premikajo skozi
kožuh, pa tudi precej daleč skočijo.
Odrasel zajedalec se hrani s krvjo, ki jo sesa skozi kožo. Pri tem spusti tudi nekaj sline, ki povzroča močno srbenje, mnogo živali pa ima na bolšjo slino alergično reakcijo. Bolhe se pridejo na gostitelja hranit, nanj pa izležejo tudi veliko število jajčec, ki počasi padajo na tla. Ličinke, ki se kmalu izležejo, živijo v raznih špranjah v tleh, posebno rado se zaredijo v preprogah. Hranijo se z iztrebki odraslih bolh.Kako hitro se bo iz jajčeca razvila bolha, je odvisno od pogojev in lahko traja od 14 dni do 6 mesecev.

Kako lahko žival dobi bolhe?

Največkrat se prenašajo z živali na  žival z neposrednim stikom, lahko pa jo pobere tudi v okolju. V redkih primerih (zelo močna invazija) gre bolha tudi na druge živalske vrste ali celo na človeka.

Kako opazimo, da ima naš kuža ali muca bolhe?
Če je zajedalcev zelo malo, ne bomo opazili razlike. Žival se občasno popraska. Pri večji invaziji najdemo na dlaki, predvsem okoli ušes in po trebuhu bolšje iztrebke v obliki črnih pikic. Pri zelo močni invaziji se bolšji iztrebki pojavijo povsod po kožuhu, če razmaknemo dlako, opazimo na koži tudi odrasle bolhe, ki se hitro premikajo. Žival se pogosto živčno praska. V primeru, da ima naš ljubljenček alergijo na bolšjo slino, za burno reakcijo zadostuje že en sam zajedalec. Na koži nastanejo srbeče rdeče pikice, ki se hitro stopnjujejo v rane, žival se neumorno praska ali liže.

iztrebki bolh iztrebki v dlaki odrasla bolha

Kako odpravimo bolhe?
Bolhe so zaradi svojega specifičnega razvojnega kroga zelo trdožive. Insekticidna sredstva, ki so nam na voljo, večinoma učinkujejo le na odrasle zajedalce, ne pa tudi na razvojne oblike. Nujno je, da uničimo bolhe na živali in v okolici.
Ovratnice
so pogosto neučinkovite in imajo neprijeten vonj. Pomembno je, da izberemo kvalitetno ovratnico.  Za tiste mačke, ki živijo na prostem, so lahko zelo nevarne (zadušitev). Ovratnica za mačko mora biti narejena tako, da se ob zmerni sili hitro pretrga.
Posipi in spreji uničijo odasle zajedalce, ki so na živali in preprečijo naselitev novih. Njihova slabost je, da jih je običajno potrebno nanašati vsak dan, naša žival pa je vsa strupena. Na živalih lahko uporabljamo le tista sredstva, ki so posebej namenjena takšni uporabi!
Šamponi z insekticidom učinkovito uničijo vse odrasle bolhe, ki so na živali v trenutku, ko jo kopamo. Uporabljati jih moramo v kombinaciji z drugimi sredstvi.
Ampule so učinkovite, uporaba je enostavna tudi pri problematičnih živalicah. Večina teh sredstev se po nanosu na kožo v nekaj urah razporedi po maščobni plasti, ki pokriva kožo po vsem telesu in učinkuje nekaj mesecev (različni proizvajalci). V tem času uniči vse odrasle zajedalce in ščiti žival pred invazijo novih. Učinek teh ampul se zmanjša ali izgine, če se žival zmoči, jo skopamo ali pa smo ampulo nanesli takoj po kopanju (počakati moramo 2-3 dni). Nekatere ampule se po nanosu resorbirajo v kri, kjer krožijo daljši čas. Primerne so za tiste lastnike, ki svoje ljubljenčke pogosto kopajo. Na voljo so tudi ampule, ki delujejo tudi na ličinke bolh. Te so posebno dobrodošle pri živalcah z močno, dolgotrajno invazijo, saj pomagajo tudi pri dekontaminaciji prostora.
Čiščenje prostora je zelo pomembno. Najprej se lotimo mehanskega čiščenja, pri čemer je najučinkovitejši sesalec. Zunanje površine nato temeljito poškropimo z insekticidom. Pri večji invaziji je to priporočljivo tudi v stanovanju, kjer je to mogoče. Postopek ponovimo čez 14 dni.

insekticidne ovratniceinsekticidni samponiinsekticidi za prostoradvantix advantage advocatefrontline combo fypryststronghold exspot

Ker bolhave živali predstavljajo stalen vir teh zajedalcev, poskrbimo, da bodo naši ljubljenčki redno zaščiteni!

Uši

Uši so majhni insekti, vidni s prostim očesom. Telo je rjavo, ploščato.

Njihove značilnosti so podobne kot pri bolhah, le da je uš bolj vezana na gostitelja in jo redkeje najdemo v okolici. Jajčeca uši na dlako prilepijo, zato cel razvojni krog poteka na gostitelju.

Ušivost odpravljamo enako kot bolhavost, priporočljivo je žival tudi okopati v insekticidnem šamponu, da odstranimo gnide.

Garje

Garje so majhne pršice, ki jih s prostim očesom ne vidimo. V grobem ločimo garje, ki zajedajo v koži in tiste, ki se nahajajo v sluhovodu.

Kožno obliko povzročajo garjevci vrste Sarcoptes scabiei. Kaže se z brezdlačnimi mesti, koža poka in iz ranic se izceja sokrvica, ki na površini tvori kraste. Spremembe se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, najpogosteje pa je prizadet gobček in konice uhljev. Če bolezen napreduje, lahko vodi v izgubo dlake po vsem telesu ter globokih poškodb kože. Takšno stanje je zelo boleče in se pogosto konča s smrtjo živali.

usesne_garje

Ušesna oblika je bolj razširjena. Povzročajo jo garjevci vrste Otodectes cynotis, ki so zelo pogosti predvsem pri mačkah. Pršice se premikajo po sluhovodu in se hranijo z ušesnimi izločki. S tem živali povzročajo močno srbenje. Zaradi pogostega praskanja se na teh mestih lahko pojavijo poškodbe kože, v sluhovodu pa pri močni invaziji opazimo črno vsebino, ki spominja na kavno usedlino. Zajedalce in jajčeca v sluhovodu vidimo s pregledom z otoskopom.




Garje se hitro prenašajo z živali na žival z medsebojnim stikom, lahko pa tudi iz okolice. Običajno se okužijo že mladički od mame, hitro se prenašajo tudi med paritvijo mačk.
Pri človeku se okužba kaže z rdečimi, srbečimi mesti na koži. Težave običajno minejo spontano.

Kako odpraviti garjavost?
Garje uspešno uničujemo in preprečujemo njihov ponoven pojav z nanosom posebnih ampul. Veterinar lahko aplicira tudi injekcijski insekticid, kar pa je potrebno nekajkrat ponoviti (zaradi razvojnega kroga). Če so prisotne obsežnejše poškodbe kože ali sluhovoda, pa je priporočljivo zdravljenje pri veterinarju.

Klopi

Klopi so zelo razširjeni insekti, ki spadajo med pršice. klopZanje je značilno ploščato, okroglasto telo z močnim oklepom. Lahko so črne, rjave ali sive barve. Nahajajo se predvsem v podrasti, grmičevju in visoki travi. Direktne sončne svetlobe ne prenesejo, so pa zelo odporni na mraz. Imajo zapleten življenski krog, od jajčeca preko ličink, več stopenj nimf pa do odraslega klopa. Vmesne stopnje parazitirajo predvsem na malih

gozdnih glodalcih, odrasle pa najdemo na vseh sesalcih. Klopi v naravi čakajo pripeti na rastlino, ko zaznajo toploto bližajočega gostitelja, se z nožicami spretno oprimejo dlake (ali obleke) in se počasi prebijejo do kože. Vanjo se zavrtajo v smeri urinega kazalca s posebnim ustnim aparatom. Ob sesanju krvi izločajo v gostitelja tudi posebno slino, ki preprečuje strjevanje krvi. Ko se klop napije krvi in jajčeca dozorijo, sam odpade.

Klopi so nadležne žuželke, povzročajo močno srbenje in lokalno vnetje kože, nevarni pa so predvsem zato, ker prenašajo številne nevarne bolezni (boreliozo, erlichiozo, klopni meningoencefalitis, babeziozo, …).

Če najdemo na živali klopa, ga čimprej odstranimo. Najlažje to storimo s posebno pinceto za odstranjevanje klopov, s katero ga enostavno odvijemo v nasprotni smeri urinega kazalca. Najbolje pa je invazijo s klopi preprečevati. Klope odganjamo s pomočjo raznih insekticidnih in repelentnih sredstev. Pripravki, ki delujejo proti klopom so večinoma isti kot za zatiranje bolhavosti. Klopi so bolj trdovratni od bolh in pogosto razvijejo rezistenco na določen insekticid ali ignorirajo repelent. Pomembno je, da najdemo tisto sredstvo, ki je učinkovito za našo žival!

Demodikoza

Demodex canis je kožni zajedalec, naseljuje dlačne mešičke v pasji koži. Psi so prilagojeni na njegovo prisotnost, v manjšem številu se nahaja v koži pri večini kužkov kot del naravne mikroflore. Že v leglu se prenese s psice na mladičke. Problem nastane pri nekaterih kužkih, ki nimajo dovolj naravne odpornosti, zato se ti paraziti prekomerno razmnožijo ter povzročijo bolezen - demodikozo. Za bolezen so značilne obsežne brezdlačne površine, koža je rdeča in poškodovana. Težave se največkrat pojavijo že pri mladičih, lahko pa tudi pri odrasli živali. Demodikozo lahko potrdi samo veterinar, ki predpiše tudi zdravljenje.

 

Katarina Malenšek, dr. vet. med.