Sterilizacija je kirurški poseg, pri katerem samici mačke odstranimo jajčnike (ovariectomia) ali pa tudi maternico (ovariohisterectomia), če so na njej prisotne bolezenske spremembe. Namen sterilizacije je prekinitev gonitvenega ciklusa in s tem povezanega neželenega vedenja, preprečitev brejosti in bolezni, ki se pojavljajo na reproduktivnih organih mačke. Če smo lastniki mačke in je nimamo namena vzrejati oziroma dovolj primernih skrbnikov za vse mucke, ki bi se lahko skotili, moramo kot lastnik po zakonu (11. Člen Zakona o zaščiti živali) »z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.« Zapuščenih živali je preveč in tudi tiste, ki končajo po zavetiščih pogosto ne najdejo lastnikov. Po 31. Členu Zakona o zaščiti živali se lahko take živali usmrti po 30 dneh od dneva namestitve. Kot lastniki torej nosimo odgovornost, da pokrbimo za zmanjševanje populacije prostoživečih mačk in tako izboljšamo njihovo dobrobit.

Mačka mora biti pred posegom 12 ur tešča, kar pomeni, da ji moramo večer pred posegom umakniti hrano. Vodo naj ima na voljo. Biti mora zdrava - brez povišane telesne temperature in znakov obolenja dihal (kašelj, kihanje…) ali prebavil (driska, kri v blatu, temno blato…).
Poseg poteka v splošni anesteziji. Dlako na trebuščku obrijemo in zarežemo pod popkom. Na to skozi centimeter veliko luknjo s posebnim inštrumentom poiščemo jajčnike in jih odstranimo. Če so na maternici prisotne bolezenske spremembe odstranimo tudi to.

striženje dlake


Ker gre za manjši poseg je okrevanje po njem hitro, mačke si navadno popolnoma opomorejo že po enem dnevu. Po operaciji jim moramo zagotoviti tih in miren prostor stran od drugih živali, kjer se ne bodo preveč vznemirjale. Pozimi moramo poskrbeti, da jim bo toplo, poleti pa ne prevroče; zaradi anestezije so še nekaj časa po operaciji nezmožne vzdrževati stalno telesno temperaturo. Prav tako imajo po operaciji lahko težave s koordinacijo, se slinijo in mežikajo. Ti znaki so prehodne narave in minejo sami od sebe. Ko izginejo lahko živali ponudimo vodo, šele nato tudi manjši obrok hrane. Preprečevati je potrebno preveliko fizično aktivnost, kot na primer tekanje in skakanje do 2 tedna operacije. Zaščitni ovratnik ni potreben razen v primeru, če bi si žival vztrajno lizala rano. Lastnik mora po posegu dnevno preverjati, če se rana lepo celi.

razkuževanjeposeg

Ustrezen čas za sterilizacijo mlade mačke je pred prvo gonitvijo, pri 5 mesecih starosti, mogoče pa jo je opraviti tudi prej, kar je pogosta praksa v zavetiščih. Tam sterilizirajo od 8 tedna naprej, če je teža vsaj 1 kg. Prepričanje, da mora mačka imeti vsaj enkrat mladiče je zmotno in brez strokovne podlage. Prav nasprotno - koristi, ki jih ima sterilizacija za žival je več, če se jo opravi pred spolno zrelostjo. Na tak način se namreč izognemo tveganju za pojav določenih tumorjev, poseg sam pa je manj tvegan, če se ga opravi pred gonitvijo. V večini primerov se pri mladih živalih odstrani samo jajčnike.
Odraslo mačko lahko steriliziramo kadarkoli. Če želimo sterilizirati prostoživečo mačko priporočamo, da se to opravi v zimskih mesecih (od oktobra do konca januarja), saj je pri njih takrat manjša možnost, da bi bile breje. Poseg je zato enostavnejši, manj tvegan, okrevanje po njem pa hitrejše.
Mačko, ki je ravno imela mladiče lahko steriliziramo 3 tedne po kotitvi. Če to naredimo prej lahko zaustavimo izločanje mleka. Glede na njen naravni cikel se lahko ponovno obreji že 48 ur po kotitvi. Dojenje nima nobenega vpliva na plodnost in reprodukcijski ciklus mačke.

zašita rana

Kakšne so glavne prednosti sterilizacije?

Preprečitev gonitve in nezaželenega vedenja: Samice mačke v gonitveni sezoni glasno mijavkajo, se drgnejo ob lastnika in predmete z lici in brado, če jih pobožamo po ledvenem delu dvignejo zadnjico ter rep pomaknejo v eno stran, so nemirne in izkoristijo vsako priložnost za pobeg. Z njihovimi klici privabljajo okoliške samce, ki nato glasno odgovarjajo na njihove klice, se pretepajo za prevlado in označujejo teritorij z uriniranjem po okolici hiše, kjer je samica.
Kontrola številčnosti mačje populacije in dobrobit živali: Mačke imajo lahko svoje prvo leglo že pri šestih mesecih (odvisno od pasme, meseca rojstva in individualnega razvoja), imajo lahko do štiri legla na leto z do šestimi mladiči v vsakem. Nemalokrat te živali končajo na cesti, saj jih je enostavno preveč, da bi se zanje našlo dovolj skrbnikov. Prostoživeče mačke imajo pogosto mnogo zdravstvenih težav, ki pa jih prenašajo na ostale mačke v okolici.
Sterilizirane mačke živijo dlje kot nesterilizirane: Glavni razlog za to je, da z odstranitvijo reproduktivnih organov zmanjšamo možnost nastanka gnojnega vnetja maternice (piometra) in tumorjev mlečne žleze, ki so pri mačkah maligni v 90 %. Prav tako je manj infekcij, ki se prenašajo s spolnim kontaktom ali telesnimi tekočinami (mačji aids-FIV in mačja levkoza-FeLV), saj sterilizirane mačke nimajo želje po potepanju.
Manjša možnost poškodb, ki so posledica avtomobilskih nesreč, pretepov, padcev…
Mačke so bolj umirjene, nežne in crkljive ter se manj potepajo.

S sterilizacijo se zmanjša potreba po hrani za 25 %, mačke so tudi manj fizično aktivne, ker imajo manj teritorija, po katerem so se gibale prej. Skladno s tem jim je potrebno s primerno hrano, ki je namenjena steriliziranim mačkam, zmanjšati kalorični vnos in poskrbeti, da bodo imele dovolj plezalnih dreves, praskalnikov, igrač in druge zabave, ki jih bo ohranjala aktivne. Nikoli jim ne pustimo na voljo toliko hrane, kolikor je lahko pojedo.

Polona Bon, dr. vet. med.